Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

keiser franz · Objavljeno: 29 Jun 2009 13:11 Naslov sporočila: DOPUST

Letni dopust
S prihodom pomladi začnemo razmišljati in sanjariti o letnem
dopustu. Za čas, ki ga živimo, je značilno, da se vse redkeje
sprašujemo, kam bomo šli na dopust, in vse pogosteje, koliko
časa imamo na razpolago, da se odpočijemo. V tem prispevku bom
poskušala podati nekaj pojasnil in odgovorov na najpogostejša
vprašanja.
1. Kaj je letni dopust?
Ko govorimo o dopustu, je potrebno povedati, kaj sploh to je.
Dolgočasni pravniki govorimo o temeljni socialni pravici, o
neodtujljivi pravici delavca ipd. Če poenostavljeno pojasnim,
je to čas, ko se delavec odmakne od delovnega okolja, v
katerem dnevno dela, ter ga uporabi za svoj počitek in
rekreacijo. Seveda je v zvezi s pravico do letnega dopusta
pomembno tudi dejstvo, da delavec v času, ko ne dela, prejema
nadomestilo plače, kot če bi delal. Ko govorimo o neodtujljivi
pravici delavca, imamo v mislih neveljavne izjave ali
sporazume delavca, s katerimi se le-ta odpove pravici do
dopusta in namesto nje sprejme odškodnino (166. člen ZDR). Naš
zakon tak sporazum dopušča le v primerih prenehanja delovnega
razmerja.
2. Koliko dopusta mi pripada?
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 159. členu določa minimalno
trajanje plačanega letnega dopusta, ki ne sme biti krajši od
štirih tednov. Odmera letnega dopusta (preračunana v delovne
dneve) se, ob upoštevanju števila delovnih dni v tednu,
razlikuje. Če delavec opravlja delo štiri dni v tednu, traja
leni dopust najmanj 16 dni, za delavce, ki delajo pet dni na
teden, 20 dni in za tiste, ki delajo šest dni na teden 24 dni.
Vendar zakonsko določilo ni edini kriterij za odmero letnega
dopusta. V praksi ga imamo skoraj vsi nekaj več, kot ga določa
zakon. ZDR namreč določa, da se lahko to vprašanje uredi
ugodneje za delavca v kolektivnih pogodbah, splošnih aktih
delodajalca ali v pogodbah o zaposlitvi. Tako se praviloma v
kolektivnih pogodba širše ravni (to so kolektivne pogodbe
dejavnosti) srečujemo z dodatnimi osnovami in merili za odmero
letnega dopusta, ki pa v svojem seštevku ne sme znašati manj
kot z zakonom predpisane štiri tedne. Hitri pregled
kolektivnih pogodb pokaže, da jih kar nekaj upošteva kot
osnovo za odmero letnega dopusta 18 dni. Temu pa kolektivne
pogodbe dodajajo še dodatne dneve iz naslova skupne delovne
dobe ali delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, zahtevnosti
delovnega mesta, ki ga delavec zaseda, pogojev dela, pod
katerimi delavec opravlja to delo, ali socialno zdravstvenih
razmer. Seštevek osnove in dodatnih dni letnega dopusta pa ne
sme biti manjši od minimuma, ki ga določa zakon (štirje
tedni).
Na začetku sem dejala, da dodatne dneve letnega dopusta
praviloma urejajo kolektivne pogodbe širše ravni, vendar ZDR
dopušča, da se ta vprašanja urejajo tudi v kolektivnih
pogodbah ožje ravni (podjetniške kolektivne pogodbe) ali v
posameznih pogodbah o zaposlitvi. O podjetniških pogodbah je
moč govoriti vedno takrat, kadar je pri delodajalcu
organiziran sindikat, ki skladno z 8. členom ZDR v kolektivni
pogodbi določa pravice, ki pripadajo delavcu skladno z
zakonom. Že iz povedanega je moč zaključiti, da se delavci
lažje in učinkoviteje dogovarjajo v skupini, torej če so
sindikalno organizirani, kot pa če je vsak posameznik
prepuščen sam sebi.
Seveda pa ZDR s ciljem varovanja interesov delavcev v delovnem
razmerju, kot to določa 2. odstavek 1. člena, posebej ureja
pravice določenih kategorij delavcev, ko pravi, da imajo
starejši delavci, invalidi z najmanj 60-odstotno telesno
okvaro in delavci, ki negujejo in varujejo otroka s telesno
ali duševno prizadetostjo, pravico do najmanj treh dodatnih
dni dopusta. Zakonodajalec pa ni prezrl tudi delavcev, ki
imajo otroke, ki še niso dopolnili 15 let starosti in so s tem
pridobili pravico do dodatnega dneva letnega dopusta.
Ker so kolektivne pogodbe po svoji vsebini različno uredile
trajanje letnega dopusta in ker različno poimenujejo določena
stanja, prihaja v praksi do ponavljajočih se problemov,
najpogosteje, kako razumeti, razlagati in uporabiti določila v
zvezi s starejšimi delavci. Delovnopravna zakonodaja, ki je
veljala pred letom 2002, je določila, da so starejši delavci
tisti, ki so napolnili 50 let starosti. Po sedaj veljavnem ZDR
štejejo za starejšega delavca moški, ki dopolnijo 55 let, in
ženske, ki v letu 2009 dopolnijo 53 let starosti. Ker so lahko
posamezne pravice delavcev v kolektivnih pogodbah urejene
ugodneje, kot to določa zakon, mora delodajalec takšne določbe
kolektivne pogodbe, v kateri so dogovorjeni dodatni dnevi
letnega dopusta za delavce, ki dopolnijo 50 let, upoštevati v
celoti, ne glede na spremenjeno zakonsko definicijo starejšega
delavca. Če v kolektivni pogodbi ni dogovorjeno, da starejšemu
delavcu dodatno pripadajo najmanj trije dnevi letnega dopusta,
temveč manj, potem je potrebno kolektivno pogodbo in zakona
uporabiti tako, da se delavcu priznajo dodatni dnevi letnega
dopusta ob izpolnitvi 50 let starosti in v višini, kot določa
kolektivna pogodba, po izpolnitvi starosti 53 let za ženske in
55 za moške pa mu je potrebno iz tega naslova priznati najmanj
tri dodatne dneve letnega dopusta (zakonski minimum). V
primeru, ko kolektivna pogodba določa, da pripada starejšemu
delavcu ob dopolnjenem 50. letu starosti dodatno pet dni
letnega dopusta, pomeni, da mora delodajalec to pravico
priznati takoj, ko je izpolnjen pogoj, torej ko delavec
izpolni pogoj 50 let, ni pa mu potrebno kasneje dodatno
priznavati še treh dnevov, kot to določa ZDR za delavce, ki
izpolnijo 55 let, in delavke, ki izpolnijo 53 let starosti.
Drug problem, ki se v praksi pogosto zastavlja, je vprašanje,
kako se upoštevajo kriteriji za odmero letnega dopusta. Ali
mora delavec ob odmeri dopusta že izpolnjevati kriterije ali
zadošča, da bo izpolnil posamezni kriterij v koledarskem letu,
za katerega se odmerja letni dopust. Zakon odgovora na to
vprašanje ne daje, čeprav ob določenem zakonskem minimumu
štirih tednov določa še dodatne dni na primer za starejše
delavce ali delavce, ki imajo otroke mlajše od 15 let. Možnih
variant razlage in uporabe je več. Praviloma in seveda
primerno je, da ta vprašanja uredi kolektivna pogodba širše
ravni ali kolektivna pogodba ožje ravni oz. splošni akt
delodajalca, v katerem je urejena pravica do letnega dopusta.
Če tega navedeni akti ne urejajo, menim, da je najprimerneje
pri odmeri letnega dopusta upoštevati kriterije, ki jih
delavec izpolnjuje v času odmere, in kriterije, ki jih bo
izpolnil v koledarskem letu, za katerega se odmerja letni
dopust.
3. Kdaj imam pravico do letnega dopusta?
Zakon o delovnih razmerjih v 161. členu določa, da pridobi
delavec pravico do izrabe celotnega letnega dopusta, ko
preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti
daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela
polni ali krajši delovni čas. Ker pa je v življenju tako, da
med letom odpovedujemo in sklepamo pogodbe o zaposlitvi, ta
vprašanja podrobneje ureja naslednji, 162. člen, ki uzakonja
pravilo sorazmernosti. Navedeni člen je potrebno obravnavati z
ustrezno pozornostjo, saj ureja različne primere:
- O prvem primeru je mogoče govoriti takrat, kadar delavec
sklene pogodbo o zaposlitvi v drugi polovici leta (npr.
septembra) in še nima pravice do celotnega letnega dopusta. V
tem primeru delavcu pripada za tekoče koledarsko leto, v
katerem je sklenil pogodbo o zaposlitvi, sorazmerni del
letnega dopusta za število mesecev od septembra do decembra,
torej za štiri mesece.
- Drugi primer se nanaša na razmere, ko delavec sklene pogodbo
o zaposlitvi, ki traja manj kot šest mesecev, to pomeni na
primer, da sklepa pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ki
traja pet mesecev. V tem primeru delavcu pripada letni dopust
za navedenih pet mesecev.
- Tretji primer zadeva pravice delavcev in dolžnosti
delodajalcev, ko delavcu delovno razmerje v tekočem
koledarskem letu preneha pred prvim julijem. V tem primeru sta
možni dve situaciji, in sicer:
- ko delavcu preneha pogodba o zaposlitvi prvega maja in
ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta za štiri
mesece dela, ali
- ko delavcu preneha delovno razmerje prvega septembra, ko
mu pripada celotni dopust, pod pogojem, da se ne zaposli
pri drugem delodajalcu.
Novela ZDR sprejeta v letu 2007, je navedeni 162. člen še
dopolnila z 2. odstavkom, v katerem je določeno, da če delavec
v koledarskem letu sklene pogodbo z drugim delodajalcem, mu je
vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela
dopusta. Zato je potrebno opozoriti, da če pride do prenehanja
delovnega razmerja z 31. avgustom pri prvem delodajalcu in do
sklenitve pogodbe o zaposlitvi s 1. 9. pri drugem delodajalcu,
pomeni, da delavec pri prvem delodajalcu nima pravice do
celoletnega dopusta, temveč le do sorazmernega dela za osem
mesecev, kot jih je prebil na delu, pri drugem delodajalcu pa
za preostale štiri mesece.
Ko govorimo o sorazmernem delu letnega dopusta, je pomembno
tudi pojasniti, kako pridemo do osnove za odmero pripadajočega
dela dopusta glede na čas dela pri delodajalcu. Število
pripadajočih dni za posamezni mesec se izračuna tako, da se
upošteva letni dopust, ki bi pripadal delavcu pod pogojem, da
bi delal pri delodajalcu neprekinjeno 12 mesecev - torej
»polni letni dopust«. Tako dobljeno število dni za polni letni
dopust, ki ne sme biti krajši od štirih tednov, se deli z 12,
pri čemer se polovica dneva vedno zaokroži na cel dan letnega
dopusta, npr. polni dopust znaša v koledarskem letu 28 dni. Če
to število dni delimo z 12 dobimo 2,3 dneva za posamezni
mesec. Upoštevaje pravilo v zvezi z zaokrožitvijo pomeni da
ima delavec pravico do dveh dni dopusta na mesec. Če znaša
polni dopust delavca 30 dni in to delimo z 12 meseci, dobimo
2,7 dneva na mesec. Upoštevajoč pravilo zaokrožitve to za
delavca pomeni, da ima pravico do treh dni letnega dopusta na
mesec. Sorazmerni del pripadajočega letnega dopusta dobimo
tako, da dobljene dneve za posamezni mesec pomnožimo s
številom mesecev, ko je delavec delal pri delodajalcu, kar je
že pojasnjeno zgoraj.
Seveda ni na delavcu, da raziskuje, koliko dni letnega dopusta
mu pripada. Skladno z zakonom je to dolžnost delodajalca, da
delavca pisno seznani s trajanjem letnega dopusta v
koledarskem letu najkasneje do 31. marca. Na delavcu pa je, da
preizkusi in preveri, ali so upoštevani vsi kriteriji in
merila za določanje letnega dopusta in posledično, ali je
dopust pravilno odmerjen. V primeru napake, nespoštovanja
kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ima delavec
pravico pisno zahtevati od delodajalca, da odpravi kršitev v
osmih dneh. Če delodajalec te zahteve ne upošteva in ne
odpravi napake, ima delavec v nadaljnjem roku 30 dni pravico
do sodnega varstva.
4. Izraba letnega dopusta
Problemov v zvezi z izrabo letnega dopusta ne bom ponavljala,
saj so bili podrobneje opisani že v eni od prejšnjih številk
Delavske enotnosti. V povezavi s samo izrabo letnega dopusta
pa je potrebno opozoriti na dolžnosti in pravice delavcev.
ZDR natančneje ne ureja vprašanj, na kakšen način delavci
izrabljajo pravico do letnega dopusta, določa pa, da se le-ta
izrabi takrat, kadar delovni proces to dopušča in kadar je
primeren čas za počitek in rekreacijo. V zvezi s tem kaže
opozoriti na zelo pogosta navodila delodajalca, da mora
delavec pred odhodom na letni dopust pridobiti ustno ali pisno
soglasje delodajalca oz. od njega pooblaščenega delavca. V
vseh teh primerih predstavlja izraba letnega dopusta brez
ustrezne odobritve delodajalca oziroma od njega pooblaščenega
delavca kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, kar ima lahko
za posledico izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pravilo
velja za vse delavce enako, tudi za tiste, ki želijo izrabiti
letni dopust po zaključenem bolniškem staležu, porodniškem
staležu ali kateri drugi opravičljivi obliki odsotnosti z
dela.
Pogosto se delavci obračajo na sindikat z vprašanjem, kakšne
so njihove pravice, ko delodajalec prekliče odobreno izrabo
letnega dopusta. Kot prvo je potrebno povedati, da zakon kakor
tudi kolektivne pogodbe, ne določajo nobenega skrajnega roka,
v katerem bi delodajalec to lahko storil. Odločitev
delodajalca je pogojena z bistveno spremenjenimi pogoji dela,
ko je delo delavca nujno potrebno. V takšnih primerih lahko
pride do preklica odobritve letnega dopusta, delavec pa ima
pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so mu nastali iz
tega naslova. Med objektivne stroške se lahko vštevajo potni
stroški za vrnitev v kraj, iz katerega dnevno prihaja na del
(to v primeru, da je na dopustu izven tega kraja), sem se
lahko vštevajo stroški, ki jih ima delavec z zakupljeno
počitniško kapaciteto (vplačano letovanje) in podobno. Če
pride do tega, predlagam, da delavec ob pozivu na delo
delodajalca seznani z morebitnimi stroški in ga opozori na
dolžnost njihovega povračila.
Posebnosti pri izrabi letnega dopusta in evropska sodna praksa
Evropsko sodišče je 20. januarja letos sprejelo sodbo v
združeni zadevi Gerhard Schultz-Hoff proti Deutsche
Renteversicherung Bund in Stinger in drugi proti Her Majesys
Revenue and Customs (C 350/06 in C 520/06), v kateri je
odločalo o pravici do plačanega letnega dopusta. Sodna
odločitev in njena obrazložitev pa glede na pravice do izrabe
letnega dopusta, kot jih določa ZDR, odpirata vrsto vprašanj.
Da bi razumeli vprašanja, moramo najprej poznati slovenski
pravni okvir.
ZDR v 163. členu določa, da lahko delavec letni dopust izrabi
v več delih, s tem da mora en del trajati najmanj dva tedna.
Delodajalec mora delavcu zagotoviti oz. omogočiti izrabo
letnega dopusta do konca koledarskega leta, v izjemnih
primerih, ko za to obstajajo objektivne okoliščine, pa se
lahko neizrabljeni del dopusta nad dvema tednoma prenese v
naslednje koledarsko leto. V tem (novem) koledarskem letu pa
ima delavec pravico izrabiti še neizrabljeni del letnega
dopusta iz preteklega koledarskega leta do 30. junija. Če ima
delavec npr. 28 dni letnega odpusta, to pomeni, da mora v
koledarskem letu izrabiti dva tedna dopusta (deset dni, ker je
njegov delovnik pet delovnih dni v tednu), preostanek 18 dni
pa lahko prenese v novo koledarsko leto. Če delavec ni izrabil
dveh tednov dopusta, kot veleva zakon, tega dela letnega
dopusta v novo koledarsko letno ne more prenesti.
Nekoliko drugačne je pri prenosu letnega dopusta vseh tistih
delavcev, ki so bili v tekočem koledarskem letu odsotni z dela
zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za
nego in varstvo otrok. Ti lahko prenesejo celotni neizrabljeni
dopust v novo koledarsko leto (tudi neizrabljena dva tedna)
pod pogojem, da so v prejšnjem koledarskem letu delali vsaj
šest mesecev.
Ob predstavljenem pravnem okviru je potrebno izpostaviti tudi
ustaljeno sodno prakso, po kateri delavcu ne pripada pravica
do odškodnine za neizrabljen letni dopust tudi v primeru, če
tega zaradi bolniškega staleža ni mogel izrabiti do izteka
referenčnega obdobja.
Omenjena sodba Evropskega sodišča pa nakazuje na drugačno
razlago pravic delavcev, ki ne morejo v celotnem referenčnem
obdobju iz objektivnih razlogov, ki so na njihovi strani,
izrabiti pripadajočega letnega dopusta.
Če govorim o namišljenih primerih, potem je do sedaj veljajo
pravilo, da odškodnina za neizrabljeni letni dopust ne pripada
delavcu, ki je bil pred pravnomočnostjo sklepa o priznanju
invalidnosti I. kategorije dalj kot leto in pol odsoten z dela
zaradi bolezni. Stališče je bilo do sedaj takšno, da
delodajalec ne more odgovarjati za škodo, ki je nastala zaradi
razlogov na strani delavca in ki ni nastala po njegovi krivdi.
V takšnih primerih in po dosedanji praksi delavec ni imel
pravice do odškodnine za neizrabljeni letni dopust, po
navedeni sodbi Evropskega sodišča pa mu ta pravica pripada. Ob
obrazložitvi sodbe Evropskega sodišča pa je potrebno zapisati,
da naš ZDR sicer določa rok, v katerem je dopustno izrabiti
pravico, ne določa pa, da pravica ugasne z iztekom roka. Prav
tako je mogoče o tej pravici razmišljati v primerih, ko so
delavci dalj časa odsotni z dela zaradi bolezni in zaradi tega
niso mogli izrabiti pravice do izteka referenčnega obdobja, ni
jim pa prenehalo delovno razmerje. Sodba tega eksplicitno
sicer ne določa, vendar menim, da so tudi ti delavci izenačeni
v pravicah z delavci, ki jim preneha delovno razmerje. In ne
nazadnje, navedena sodba Evropskega sodišča terja tudi sodni
odgovor na vprašanje, ali ima delavec, ki je v tekočem
koledarskem letu odsoten z dela zaradi bolezni, poškodbe,
porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otrok
pravico do celotnega dopusta v podaljšanem obdobju, ne glede
na to, ali je delal vsaj šest mesecev ali ne! Menim, da ima
tudi delavec v takšnih razmerah pravico do celotnega dopusta,
vendar bo končni odgovor na to vprašanje, kakor tudi na druga,
navedena zgoraj, morala oblikovati sodna praksa.
Poudariti pa je potrebno, da navedena sodba v ničemer ne
posega v obstoječi ZDR in sodno prakso v delu, ki se nanaša na
pravice in obveznosti »zdravih« delavcev, povezane z izrabo
letnega dopusta. Tako kot do sedaj mora vsak delavec poskrbeti
za izrabo dopusta sam, in to tako, da od delodajalca pisno
zahteva izrabo najmanj dveh tednov v koledarskem letu,
preostanek pa do 30. junija naslednjega leta od odmere
dopusta. Če tega ne stori, mu tudi danes površno predstavljena
sodba Evropskega Sodišča ne more pomagati.
Andreja Toš Zajšek

Ker enim velikokrat ni nič jasno okoli dopusta in načina izrabe je avtorica v Delav.Enotnosti podala lep enostaven prikaz pravic in dolžnosti v zvezi z izrabo le tega. KUL

BEDANC · Objavljeno: 30 Jun 2009 07:19 Naslov sporočila:

DOPUST aja to mi je deda omenjal da so vcasih v JUGI delavci se vsedli v svoje fičkote in peljali svoje družine na morje. KR NEKI DONS JE DEMOKRACIJA TO NI VEC V MODI. NE!

warsteiner · član Pridružen/-a: 05.02. 2008, 20:26 Prispevkov: 33

biggun · Objavljeno: 01 Jul 2009 09:11 Naslov sporočila:

V naši branži je zmer polet ljudi manjkalo in le retki so imeli privilegij dobiti dopust več kot 12 delovnih dni pa še ti so bli zgolj posamezniki blizu KORITA . Jezen do konca

SVS · Objavljeno: 01 Jul 2009 09:34 Naslov sporočila:

Stari jest že uživam na dopustu svojih 15 dni.
Kako to misliš sej ti ja pripada res pa je da se morš zment.

BEDANC · Objavljeno: 01 Jul 2009 13:15 Naslov sporočila:

keiser franz · Objavljeno: 01 Jul 2009 15:55 Naslov sporočila:

oldmen · Objavljeno: 06 Jul 2009 09:41 Naslov sporočila:

BEDANC · Objavljeno: 07 Jul 2009 06:47 Naslov sporočila:

piranja113 · Objavljeno: 25 Jul 2009 19:10 Naslov sporočila: ???

Zakonodaja,jast še vedno ne vem,zakaj imam samo 20 dni letnega dopusta,čeprav imam 13 let delovne dobe,res pa da še nimam nič otrok,pa delam tud 2 nedelji in skoraj vsako soboto v mesecu.
lp NE!

spicelj · Objavljeno: 25 Jul 2009 20:07 Naslov sporočila:

18 dni je izhodiščnih,na vsakih pet let delovne dobe ti pripada po 1 dan,za delovne pogoje pa dobimo 1 dan,za otroke pa dobiš le,če so zavarovani po tebi.....je pa res,da imaš veliko prostih dni in lahko skoraj vse urediš,mk,ko si pač prost....

piranja113 · Objavljeno: 29 Jul 2009 11:56 Naslov sporočila:

Žal pri nas za delovne pogoje ne dobimo nič,ne vem kako pa je pri vas,
V kateri firmi delaš,če ni skrivnost?
lp

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli